nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Potem je časih sedel poleg nje ob oknu, dopoldne, kadar je šla v mesto, ali zvečer, ko se je vrnil z ulice.
”Kaj misliš,,“ jo je vprašal, ko je sijala v sobo večerna svetloba in sta bila sama v mraku, ”kako bi bilo dobro umreti, počasi, mirno, kakor zahaja sonce?“
”Zakaj umreti, ko je zmerom isto, ko je čisto vseeno!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani