nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
To je bilo tedaj, preden se je bila priplazila do okna z rokami in nogami. Ali v tistem strašnem trenotku se je bila hipoma zdramila, izpregledala je in zazeblo jo je od groze. Ko ga je bila vprašala, če je videl tisto sonce, ki sije na jugu, nad morjem, je vztrepetalo morda poslednjikrat v njenem srcu; samo še rahel spomin na izgubljene otročje sanje, na hrepenenje, ki je bilo tako lepo in tako neumno, a potem se je postarala; drobni obraz je bil šestnajstleten, srce pa je bilo suho in polno gub.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani