nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
- In kakor se je bolj izgubljal, kolikor bolj se je oddaljeval od drugih, toliko bolj se ji je približeval; dobro mu je bilo, kadar je čutil na sebi njene poglede: kakor da bi sijalo nanj njeno srce samo. Spominjal se je mnogokrat, kaj mu je bila pripovedovala nekoč na cesti: kako je prišla v sobo, ravno ko se je bila vzpela na okno; ”ona,, ve dobro, zakaj je tako žalostna in zakaj se že leto dni ni zasmejala ...“ Nič ni vedela; težko šolo je treba dovršiti, tako da je človek na koncu že raztrgan in bolan, preden more brati v takih očeh ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani