nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Časih so besede pošle, stvar je bila predelana že popolnoma, presojena natanko od vseh strani; ali ker sta si pač sedela nasproti, sta govorila dalje, monotono, mirno, da bi ne molčala in da bi si ne pogledala v oči baš v trenotku, ko bi sijale iz njih prikrite misli, ali da bi ne zašle nenadno in po nerodnosti na razgovor, ki bi ne imel opravka s kruhom ... kruhom ... kruhom. ”Sploh pa mislim, da dobim jutri dela,“ je dejal časih, ali ona je vedela tako kakor on, da ga ne dobi in da ga tudi iskal ni. ”Sploh pa mislim, da dobim jutri tisti denar iz Ljubljane,“ - in oba sta vedela, da ga čisto gotovo ne dobi, toda zadovoljna sta bila in gledala sta resno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani