nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Bilo mu je kakor železniškemu čuvaju, ki leži oblečen na klopi in spi trdno, da bi se ne zgenil, če bi mu kdo na uho zaklical, toda šteje v spanju natanko ure in minute, vstane, ko bi čulo komaj najfinejše uho zamolklo drdranje, ki prihaja iz daljave in stopi pred kolibo s trdnimi koraki, njegove oči so široko odprte in gledajo pazljivo, toda on spi in sanja o sinu, ki mu je umrl pred tremi leti pri vojakih;vrne se na klop, in zatisne oči in spi in posluša natanko in šteje ure in minute.
Razjedajoča skrb je kljuvala in rezala neprestano v njegovi glavi, kakor gnila rana. Hotel je pozabiti nanjo, ali pozabil ni nanjo niti za hip, vse njegove misli so smrdele po tej gnili rani, zato so bile zlobno razposajene, bolne in umazane od grde bolečine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani