nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Na njenih ustnicah je zatrepetal komaj viden nasmeh: tudi ona je vedela, da tiste pomladi ne bo nikoli več.
Mnogo bolj natanko nego ona sama je razumel, kaj se je godilo v njenem srcu takrat, ko je ležala ona na postelji s stisnjenimi obrvmi in potem ko je sedela ob oknu in zahrepenela nenadno po pomladi in po rosnem zelenju tam zunaj.
Tudi v njeno veselo življenje prvih tednov so pričele segati sence, zmerom temnejše so bile in njeno srce je bilo nemirno; spoznalo je polagoma in že se je treslo od razočaranja in od hrepenenja, ki je bilo za kratke dni ugasnilo in ki se je vračalo zdaj, neutešeno in varano, s toliko večjo silo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani