nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Njen obraz je bil in nekoliko upal; obrvi so bile stisnjene, kot da je mislila neprestano in naporno na novo, važno stvar, ki ji je uhajala v temo ter se vračalazopet nejasna, brez kontur in ki jo je izkušala razločiti natanko. je bilo neprijetno ob tem strogem, zamišljenem izrazu, ki je bil razlit preko oči in ustnic, preko vsega obraza. Časih so se ozrle vanj le tihe, zamišljene oči, pogledale so mu naravnost in napeto v obraz, in je čutil od daleč, kakšne so tiste nemirne, mučne misli, ki gledajo z njenih oči in ki trepeče njih odsev na ustnicah in na čelu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani