nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Kot da bi bil sanjal ves jasni pomladanski dan po gozdu, po polju, brez skrbi, nezaveden od radosti, ter se vračal na večer truden v zadehlo predmestje, kjer bi ga sprejele na pragu z režečimi ustnicami ostudne vsakdanje bolečine. Vsa lepota je izginila, niti razumel je ni več. Vedel je, da so vsi tisti lepi dnevi, ki so prišli časih nenadno kakor nezaslužen božji dar, le hipna sladka pijanost njegovega plahega in bolnega srca, ki je toliko bolj plaho in bolno, kadar se predrami iz te pijanosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani