nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Primeknil je stol k njej nerodno in s hrupom, da se je predramil stari na postelji.
”, dušica, ne zameri mi ... moje srce je res neumno, ali glej, moje roke so trezne in pridne ... ne boj se ničesar, na teh rokah to bom nosil,, dušica ...“ je odložila delo, in solze so ji tekle po licu. Nikoli še ni bila videla njegovega obraza tako bledega, razoranega in njegovih oči tako krvavo motnih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani