nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Nekoč jih je bil pogostil v gostilni - pač še nikoli niso bili večerjali tako imenitno - in zdelo se jim je najbrž, da je bogat, seveda - in da mu je le treba zagrabiti; pa mu ostane v roki to in ono; samo lahkomiseln je, zato ima tako umazano kravato, ”je pač umetnik, in umetniki so vsi taki!“ In on je bil sam neumen, saj je čisto navadno lagal, sleparil je! In celo brez besed je lagal, samo s tistim prešernim, brezskrbnim obrazom, s tisto kretnjo, ko je posegel v žep, s tistim pogledom, ko se je ozrl na plešastega natakarja, in s tisto malomarnostjo, ko je porinil novce po mizi, kot da bi bile to kakšne smeti!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani