nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Še so se mu vračale sanje za minute, za cele ure, toda nejasne so bile, sence so segale nanje, strah je trkal na duri njegovega srca, tako da je užival hlastno ter se oziral kakor hudodelec, in plahost se je vračala v njegove korake.
Tisti meseci otroške, razbrzdane ljubezni so se mu zdeli zdaj, kot da bi jih preživel nekdo drugi, ki je bil njemu samo od daleč podoben. Takrat se je bil izgubil, pozabil je bil čisto nase, bil je samo še posoda tiste otroške, razbrzdane ljubezni, dveleten otrok je bil, brez misli, brez skrbi, brez zavesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani