nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Bil je krepak in lep človek, z rdečim polnim obrazom in živahnimi, časih nekoliko lokavimi očmi. In dvoje postarnih žensk je bilo poleg; obe šivilji, zelo blebetavi, radovedni in opravljivi; mlajša je bila jetična; skrbela je sama za veliko rodbino in pred dvema ali tremi leti je skočila v Donavo, a rešili so jo o pravem času: osleparil jo je bil neki človek za pet goldinarjev, oskrunil jo ter izginil; bil je edini, ki ji je kdaj prisegal ljubezen.
Tisti dnevi pred poroko so bili za neznosni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani