nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
so se orosile oči od sreče in hvaležnosti, kadar je govoril o tistem življenju, ki je že čisto blizu, ki že trka na duri in ki bi si ga nikoli ne bila sanjala tako čudovitega. Vedela je, da se bo vse izpremenilo, - nič skrbi več in nič strahu, da bi nenadno izgubila delo in bi gledali zvečer strašni dnevi skozi okno v sobo, kakor so gledali tolikrat, kadar ni mogla zaspati pozno v noč. Nič več tistih poletnih mesecev, ko je begala po mestu v prahu in zadehlem, zoprnovročem soncu, da bi našla postransko delo ter zaslužila kruha za družino, ki je čakala doma in se ozirala skozi okno ter poslušala, če ne prihaja kdo po stopnicah, če se ne vrača z delom, s kruhom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani