nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
V tistem trenotku je Marnovka zakašljala ter odprla oči; je pogledal v strop, zaokrožil ustnice, kot da bi se mu hotelo žvižgati in potrkal je s prsti po mizi. Pri srcu pa mu je bilo, da bi se smejal glasno in hrupno, brez povoda in čisto nalašč, samo zato, ker je življenje tako imenitno in ker je sonce tako čudovito svetlo.
je vstala, pogledala najprvo na mater, nato je nekoliko zazehala, le toliko, da so se zableščali izza ustnic beli zobje, stopila je k mali mizici v kotu pri oknu, vzela v roko fotografijo, jo ogledala pazljivo ter jo položila zopet na mizo, se ozrla kakor mimogrede na, s komaj vidnim, hipnim nasmeškom v levem očesu, a nato je odprla duri v svojo sobo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani