nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Na večer sta se vrnila v mesto; po ulicah je bilo še svetlo in živahno, niti svetilke še niso bile prižgane. Namesto, da bi spremil do njenega doma, jo je popeljal s sabo; ”da ji pokaže svoj ateljé“, je rekel, toda popeljal jo je s sabo samo zategadelj, da bi prestopila njena noga prag njegovega stanovanja, da bi se enkrat zasmejale njene ustnice v njegovi sobi, da bi potem, ko bi je že davno ne bilo, vedno še trepetali njeni veseli pogledi na stenah, da bi bila vsa soba za zmerom polna njene lepe mladosti.
Obšlo jo je kakor tiha, komaj zavedna bojazen, ko je postala za trenotek na pragu, med odprtimi durmi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani