nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Njen obraz je bil lep in življenja. A zdaj so bile nad njo njegove krepke, ljubeče roke: roža je bila vzcvetela čudežno iz močvirja; zvenela bi zgodaj ter padla v blato, ali on jo je utrgal z oprezno roko ter jo presadil na svoj sončni vrt.
Ob krasnem nedeljskem popoldnevu v maju sta se izprehajala po okolici.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani