Pozabil sem na estetiko in moje srce se je širilo od tihe radosti ... Nastopil sem svojo vsakdanjo pot: -- brez namena križem po cestah, skozi šum in gnečo. Poleg mene govoré ljudjé, prikaže se za trenotek dvoje ljubkih očesc, zadene se óbme suh filister s spodobno ostriženo brado, ob oglu zakričí nad mano rdeč plakat, -- in moje sanje se zibljejo kot gondola na zelenih valovih ... Ej, moje sanje!