»Ne še domov,... z mano, prezgodaj je še... Glej, saj gore še svetilke, komaj je šele noč...«
Objel jo je trdo okoli pasu in vzbudila se je napol iz sanj, vročih in svetlih, vzbudila se je nevoljna, kakor otrok ob zori v gorki postelji, ozrla se mu je v obraz s kratkim pogledom in je hitela dalje.