Kadar so se poklonili, malo utrujeni, malo potni, ljubezniv nasmeh pod majhnimi črnimi brki, so se skoro zasmilili, ali lica so ji gorela in plameni so ji trepetali v očeh... Šumelo je okoli nje, zvenčali so kozarci, kakor čudolep, čudosvetel, ali od prebleščeče svetlobe le polrazločen sen je bil ves večer in minil je kakor sen...
On je govoril spočetka, ali odgovarjala mu je malomarno, skoro nevoljno in tako je utihnil.