Vso dušo mu je obvladal ta strah, ležal je kakor velika senca na vseh njegovih mislih, gledal je celo iz njegovih del, kar jih je bila ustvarila roka, trepetajoča od strahu.
Osvobodil se je bil za lep trenotek. Zazdelo se mu je tedaj, da še ni zašlo sonce, da še ni minila spomlad.