Ob vzglavju je slonel študent; njegov obraz je bil zelo nežen, rdeč in, polženski; mali brki so bili skrbno gojeni, tudi frizura je bila velike hvale vredna. Opiral se je s komolcem ob posteljnjak in je gledal zelo resno; očitno je bilo, da je igral vlogo zdravnika in da se je čutil imenitnega.
je bil vznemirjen; neprijetno mu je bilo, da so strmele nanj radovedne oči, kakor da bi mu hotele otipati dušo in da so ga pitali z usmiljenjem in s čajem, kakor berača.