Cesta je menda pod oknom; dvorišče, zdi se mi, daje bilo v prejšnjem stanovanju. In cesta kakor reka; vse je še svetlo, se leskečejo bele električne luči, sijejo mi skozi okno kakor spomladanski dan. Veseli glasovi segajo gor, ogovarjajo me s prijaznimi besedami, jaz pa ne morem ubogati, ne morem se vzdigniti.