In krasno je, kakor si nisem mislil. Oči - velika dva temna kresova, visoko plapolajoča v daljavi, za večernimi sencami. Pod težkimi rjavimi lasmi kloni glava, kloni beli obraz, smehljajo se ustnice nezavedno - narahlo, kakor se zganejo na oltarju ustnice Matere božje, kadar se ozre nanjo plaho oko...