Kaj se ni zdajle morda zgenilo v tvojem srcu, kaj niso morda pogledale plašne, objokane oči preko vode, šumeče v noč, tja preko tihih poslopij, v mraku težke sanje sanjajočih? Ta pogled tvoj,, je bil šele odgovor mojemu, ne tisti plašni, vdanosti polni, ki me je prosil oproščenja, zato ker sem te bil razžalil! Zdaj si razumela - kakor daljni blisk se je zasvetilo za obzorjem, ugasnilo je...