Kaj se ni zdajle morda zgenilo v tvojem srcu, kaj niso morda pogledale plašne, objokane oči preko vode, šumeče v noč, tja preko tihih poslopij, v mraku težke sanje sanjajočih? Ta pogled tvoj,, je bil šele odgovor mojemu, ne tisti plašni, vdanosti polni, ki me je prosil oproščenja, zato ker sem te bil razžalil!