nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Zmerom so prihajali drugi, rastli so kakor iz zemlje, kakor iz teh nasutih gomil, izpod križev tam, in vsi so si bili podobni, vsi so gledali temnó in mrko, vsi so molčali.
Stal sem ob jami; silna, vroča žalost mi je stiskala srce kakor pesti.
”Vi vsi, ki ste mu bratje ...“
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani