nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Nasmehnile so se, izpregovorile niso več; in v tistem trenotku sem čutil natanko, da se je zgenila rama pod mojo roko in da so se prsi tiho vzdignile.
Strmel sem mu v obraz, ki je bil ves miren in zadovoljen, in sem poslušal.
”Zdaj je konec!“ sem se okrenil in sem izpustil njegove rame.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani