nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Tudi zdaj, zdí se mi, je slišal najine besede in se smehljá ...“ Pogrnila sva ga s suknjo, prižgala sva poslednjo svečo in sva jo postavila ob zglavje, iz dveh suhih vej sva napravila velik križ in sva ga zasadila v zemljo pred brlog.
Ko sva stopila iz kotline, je stalo sonce tik nad hribom, žareče, kakor sredi zlatega jezera.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani