nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Posebno žalosten nisem bil, ko sem vzel culo ter se molčé poslovil; gledali so za mano kakor za človekom, ki se je napotil naravnost proti vislicam; jaz pa sem se okrenil na cesti, iztegnil sem jezik in okna sose takoj žvenketaje zaprla. Človek, ki me je spremljal, me je stresel za ušesa in me je peljal v veliko črno hišo kraj mesta. Tam so živeli sami siromaki in malopridneži, kakor jih je izpljunilo mesto ter jih pometalo na kup.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani