nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Jaz pa sem ga imel rad, tistega junaka, zato ker je hotel in zato ker je propadel ... Zvečer, ko je bila sončna luč že zlata in trudna in se je razlila po nebu temnejša sinjína, sem sedel za mizo, gledal sem na klanec in sanjal. Po klancu, pod mojimi nogami, je šel časih človek, golorok, grablje ali koso na rami, ozrl se je proti meni, pokimal je in je šel dalje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani