nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Vlažen hlad je ležal v kotlini; skozi visoka vrata med skalami sva videla svetli svet, v neizmerni, nedosegljivi daljavi, kakor sanje. Zamolklo je šumelo pod zemljo, pod nama; ob tem žalostnem šumenju je bila tišina še globlja, resnejša, smrt oznanjujoča. Stopala sva tiho, po prstih, kakor hodi človek v mrtvaški izbi, da bi ne zdramila njega, ki je spal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani