nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
Ob zlati, topli jeseni je bilo, še je bilo sonce v srcu, v vsem živem telesu - toda oddaleč kakor spomin, kakor zamolkel klic iz samote. Pod večer, ko je vas že utihnila, so se oglasili nenadoma mlatiči; morda so mlatili tudi prej, toda nisem jih slišal ob hreščanju kamenja na klancu, ob glasni govorici na cesti. Enakomerno, zamolklo, pesem brez zvoka, so padali udarci.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani