nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Smrt in pogreb Jakoba nesreče, poved v sobesedilu:
To so bili časi velike bridkosti in brezkončnih sanj. Ob zlati, topli jeseni je bilo, še je bilo sonce v srcu, v vsem živem telesu - toda oddaleč kakor spomin, kakor zamolkel klic iz samote. Pod večer, ko je vas že utihnila, so se oglasili nenadoma mlatiči; morda so mlatili tudi prej, toda nisem jih slišal ob hreščanju kamenja na klancu, ob glasni govorici na cesti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani