Moje srce se je stisnilo, je umolknilo; umolknilo je vse od zemlje do neba, strmeč in trepetaje je poslušalo vse. Ničesar drugega ni bilo več, ne zemlje, ne neba, ne zvezd, ne srca človeškega - le vik iz brezdanjosti, rezek, neusmiljen, v dušo grabeč. Vso noč do jutra.