Takrat se je oglasilo iz daljne daljave, zategnjeno, zamolklo; vsa noč se je vzdramila in je poslušala. Ni me bilo strah, ali v polusanjah sem trepetal in prešinilo me je: ”Da bi šlo mimo, da bi ostalo v daljavi ... onkraj smrti!“ Bližalo se je: zdelo se mi je, da čujem plahutanje silnih peroti; jokajoč, krohotajoč, zloben in bolesten vik je presekal noč.