nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sonce, poved v sobesedilu:
Prav v ozadju, kjer se je spajala zemlja z nebom, širil se je smrekov gozd, kakor nejasna, svetlo sinja, skoro prozorna megla. Nad njim pa se je topilo nebó v krvavo rdeči barvi in oblaček za oblačkom se je zgubljal v tej žareči, z zlatom namešani krvi.
V sobi pri Krištofovih je bilo vse skrivnostno tiho.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani