Gledali smo navzgor in ko smo gledali, - takrat se je nenadoma zasmejal široko njegov široki obraz, njegove očiso veselo pomežiknile, vzdignil je desno roko ter pomignil z dolgim kazalcem:
”Mladine najlepša lepota je tá: ponižnost, nedolžnost, pa žlahtnost srcá...“ Stresel nas je leden mraz in ozrli smo se drug na drugega: na vseh obrazih so bile krinke, vse suknje so bile tesno zapete in svetloba je izginila, plamenice so ugasnile.