Ena sama skrb je bila v naših srcih; hiteli smo navzkriž ter iskali, vsi nestrpni, veselo vznemirjeni, krví in maščevanja željni. Iskali smo njega, ki nam je bil ugrabil našo mladost, naše najlepše dní, ki je bil napravil med nami tisočere plotove, da smo si bili tuji in sovražni, ki nas je bil vkoval v tisočere okove, da smo se sramovali samí sebe, ki nam je bil dal tisočero gospodarjev, da smo se jim uklanjali, s solzami sramú v očeh in z upornimi kletvami v srcu, iskali smo večnega filistra, ki nas je bil zastrupil s strupom večne laží in večne ponižnosti in večne nezaupnosti. Naše plamenice so gorele kakor sonce, naše očí so prodirale zidove; po ulicah in trgih, po kletéh in podstrešjih smo ga iskali in našli smo ga v tempeljnu.