nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
Od neprestane skrbi, od strahú in čujenja me je ovladala strašna onemoglost; hodil sem po sobi kakor v sanjah in pred očmi mi je bilo vse nejasno in megleno. Rad bi se bil kam naslonil za nekaj časa, a kadar sem zadremal, skočil sem v hipu zopet kvišku, kakor da me je kdó poklical in pohitel sem k materi ... Glava me je bolela in zaduhli zrak mi je ležal na prsih, kakor kamen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani