nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
Jaz, otrok, tega nisem mogel zapaziti, ali kadar se danes spominjam tistih časov, postane mi pri srcu težko in pride mi jasno pred oči, kako je začel njihov ljubi obraz splahnevati, kako so jim moči pešale in slabele; hodili so bolj počasi in trudno, kakor prej in pod očmi so izdolble solze dve globoki črti.
Dela ni bilo v hiši nikakoršnega in tudi ko bi bilo - kdo bi delal? Doktor je prihajal vsako jutro, povedati pa ni mogel nič, kako je z očetom; ni jim bilo ne boljše, ne slabše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani