nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
Toda kesanje je bilo prepozno, prepozno sem jim poljubljal mrzle, odrevenele roke in jih prosil odpuščanja. Ležali so tam na mrtvaškem odru, bledi in mirni, in ljubeč, prijazen smehljaj je plaval na njih mrtvih ustnih.
Oh, da bi mogel priklicati preteklost nazaj!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani