nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
A sedaj ni na onem mestu ne petelina, ne zelenih oken in ne hišice; samo razvlečeno kamenje, tu pa tam preraščeno s pusto travo in osatom ... Tisti strašni dan živi pred mojimi očmi tako določno in jasno, kakor da sem ga doživel danes. Nebo je bilo prelepo, brez najmanjšega oblačka, - in vspenjalo se je tako visoko ... visoko, kakor bi hrepenelo vsak trenotek vedno dalje, v nedogledne višave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani