nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Spomini na mojo mater, poved v sobesedilu:
Ura se je vlekla počasi za uro, kakor bi trajala vsaka posebej celo večnost. Krog mene je bilo vse tiho in mrtvo, samo sedaj pa sedaj je zaškrtala miš v kakšnem kotu ali pa je zalajal pes daleč zunaj na vasi. Kako željno sem pričakoval, kdaj zasije skozi okno izza zagrinjala prvi slabi žarek vzhajajočega solnca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani