Čudna misel je bila obšla soseda ter ga tako premagala, da se ji je vdal brez moči. Še pozneje, ko so že zdavnaj minile vse strahote tiste noči, ni mogel razumeti, kako se je bil mogel vdati tisti čudni misli takoj v prvem hipu, popolnoma brez upora in brez pomisleka, kakor da bi bila čisto navadna, vsakdanja stvar brez greha in zla. Prišla je misel, sam mu jo je bil vdahnil; - ”zares je čakal pod klopjo!“ je pripovedoval pozneje; ”pod klopjo je čepel, za mojimi nogami, in je čakal godne ure!“ - in sosed je samo še premišljeval, kako bi stvar ukrenil brez težave in nevarnosti.