Ko je bil Andrejec iztegnil roke po mizi, je pomolil pest z bankovci naravnost pod; in obraz je bil še bledejši, stiskal je zobe in mršil obrvi.
Čudna misel je bila obšla soseda ter ga tako premagala, da se ji je vdal brez moči. Še pozneje, ko so že zdavnaj minile vse strahote tiste noči, ni mogel razumeti, kako se je bil mogel vdati tisti čudni misli takoj v prvem hipu, popolnoma brez upora in brez pomisleka, kakor da bi bila čisto navadna, vsakdanja stvar brez greha in zla.