”Saj ga ne bo videl... in mrtvec ga ne bo motil v spanju!“
Prijela sta obadva in sta ga nesla v hišo; krčmar je vzel plahto z voza, zganil jo je ter jo vtaknil pod glavo.
Na stolu poleg ubitega je gorela sveča; dolgi, nemirni plamen je vzplapolaval in pojemaval, tiha, rumena luč je sijala na ubitega in na spečega ... je dihal mirno in počasi in se je smehljal v sanjah; trpljenje je bilo izbrisalo črni madež z duše.