Andrejec je ležal zleknjen na klopi, roke je imel sklenjene na prsih; noge mu je pokrivala njegova blatna, obovratniku okrvavljena suknja; glava, ki je ležala na trdi klopi, samo z žakljevino pregrnjeni, pa je bila do oči zakrita z belo ruto, tako da ni bilo videti nobene rane.
je gledal z izbuljenimi, mirnimi očmi, kakor da bi ne videl in ne razumel ničesar.
Neki človek, črno oblečen in bradat, ki ga ni poznal, je stopil k ubitemu, da bi mu odgrnil rano.