Vsi so vedeli, kako se je zgodilo in zakaj, in vendar so vsi govorili, kričali in se prepirali, kakor je ob takih prilikah potreba, da človek govori, kriči in se prepira; groza duši srce, in glasna, kričeča beseda, če še tako nespametna in prazna, utolaži grozo in jo prežene.
Krčmar je oblekel suknjo, potisnil si je kučmo na glavo in je prižgal svetilnico.
”Tja je treba najprej pogledati; kdo ve, če je mrtev!“