”Grem od Šrangarja; z mano je bilo še par kmetov iz Brezovice; pred hišo si sežemo v roko, lahko noč, oni krenejo na levo, jaz na desno. Slišal sem, ko je zaklepal Šrangar vrata in ko sem se čez par korakov ozrl, so bila okna že temna. ‚Mudi se mu!‘ sem si mislil in sem šel.