Sosed je prebledel; trepetajoč, s tihim korakom je stopil preko praga ter izginil v noč.
III V prvem trenotku ni nihče izpregovoril besede; je stal sredi izbe, še ves zasopel in kakor omamljen, krčmar je slonel ob peči, odprl je bil usta, toda molčal je,kmetje so sedeli za mizo kakor okameneli. Nato pa so nenadoma vsi skočili kvišku, kričali so vprek in izpraševali.